Opomba sovjetske vlade o sprejemu ZSSR v članstvo v Natu 31. marca 1954

31. marca 1954 je sovjetska vlada poslala uradno noto vladam Združenih držav, Velike Britanije in Francije, v kateri je napovedala pripravljenost za vstop v NATO. Vsi predstavniki držav Nata, ki so sodelovali v razpravi, so se strinjali, da je uporaba ZSSR zgolj propaganda. ZSSR je bil zavrnjen vstop v NATO. "Amateur" objavlja besedilo zapisov sovjetske vlade.

Sovjetska vlada meni, da je treba francosko vlado opozoriti na naslednja dejstva.
Sovjetska zveza dosledno izvaja politiko, katere cilj je ohranjanje miru in izboljšanje odnosov med državami. To se odraža v predlogih za splošno zmanjšanje orožja in za prepoved atomskih in drugih vrst orožja za množično uničevanje, ki ga je sovjetska vlada predložila Združenim narodom.
Če bi bilo rešeno vprašanje splošnega zmanjšanja orožja in prepovedi atomskega in drugega orožja za množično uničevanje, bi se odpravilo težko breme nenehne oborožitvene dirke in odpravila nevarnost uporabe tako pomembnih znanstvenih odkritij kot destruktivne uporabe atomske energije. Reševanje tega vprašanja bi bistveno prispevalo k doseganju miru in varnosti narodov.
Kot je znano, sklepanje ustreznih mednarodnih sporazumov o zgoraj omenjenih pomembnih vprašanjih do sedaj ni bilo mogoče zaradi težav, s katerimi se srečujemo. Vendar pa ta okoliščina ne bi smela zmanjšati pomena poskusov sklepanja takšnih sporazumov, zlasti tistih, ki jih izvajajo velike sile, ki imajo posebno odgovornost za ohranjanje splošnega miru. Kar zadeva Sovjetsko zvezo, bo še naprej vztrajala pri potrebi po znatnem zmanjšanju oborožitve in velikosti oboroženih sil držav ter sklenila sporazum, ki izključuje možnost uporabe atomske energije za uničevanje in množično uničevanje ljudi.
Pomen takih poskusov s strani držav narašča, še posebej glede na nenehno naraščajočo uničujočo moč atomskega orožja in še bolj videz vodikovega orožja, ki je večkrat močnejši od atomskega orožja. Nobenega dvoma ni, da bo uporaba atomskega in vodikovega orožja v vojni pripeljala ljudi do neizprosnega trpljenja. To bo privedlo do množičnega uničenja civilistov in uničenja velikih mest, središč današnje industrije, kulture in znanosti, uničenja vodilnih prestolnic na svetu, ki so središča civilizacije.
Glede na ustrezne poskuse poenostavitve doseganja dogovora o teh pomembnih vprašanjih sovjetska vlada temelji na prepričanju, da obstajajo še druge, še neizkoriščene možnosti za izgradnjo miru. Najprej je treba omeniti pomen krepitve varnosti v Evropi, saj je ohranjanje miru v Evropi nedvomno pomembno za ohranjanje univerzalnega miru in preprečevanje nove svetovne vojne.
Na podlagi tega prepričanja je sovjetska vlada predložila predlog za zagotovitev varnosti v Evropi pred srečanjem zunanjih ministrov Francije, Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske zveze v Berlinu in predložila osnutek osnove Evropske pogodbe o kolektivni varnosti v Evropi. Projekt predvideva skupni evropski varnostni sistem, ki temelji na skupnih poskusih vseh evropskih držav.
Vse evropske države, ne glede na njihov socialni sistem, lahko sodelujejo, vključno z Nemčijo. Poleg tega lahko pogodbo do združitve Nemčije podpišejo Nemška demokratična republika in Zvezna republika Nemčija. V primeru oboroženega napada na eno od sodelujočih držav pogodba določa, da bo napadena država prejela vso možno pomoč, vključno z uporabo oboroženih sil, za obnovitev in ohranjanje splošnega miru in varnosti v Evropi. Zato je osnutek evropske pogodbe namenjen vzpostavitvi učinkovitega sistema kolektivne varnosti v Evropi v skladu z načeli Ustanovne listine ZN. Vzpostavitev vseevropskega sistema kolektivne varnosti bi zaustavila oblikovanje nasprotnih vojaških skupin v Evropi. Ustanovitev takšnih skupin neizogibno vodi v poslabšanje odnosov med državami, povečano sovražnost in nezaupanje, da ne omenjamo dejstva, da ga spremlja oborožitvena tekma z vsemi posledicami.
Upoštevati je treba tudi to, da ustanovitev ene vojaške skupine držav neizogibno vključuje podobne ukrepe s strani druge skupine držav, da se zagotovi njihova varnost. Posledica tega je stanje, ko odnosi med državami ne temeljijo na želji po sodelovanju v interesu ohranjanja miru, temveč na poskusih, da bi medsebojno nadomestili dejanja, ki povečujejo napetosti v meddržavnih odnosih in posledično povečujejo nevarnost nove vojne.
Nemogoče je prezreti dejstvo, da sta pred prvo in drugo svetovno vojno pred nastankom nasprotnih vojaških blokov in delitvijo Evrope na dva sovražna taborišča. Prav tako ne smemo pozabiti na posebno nevarno vlogo nemškega militarizma v takšnih vojaških skupinah in pri spodbujanju prve in druge svetovne vojne. Vse to poudarja, kako pomembno je zamenjati politiko ustvarjanja nasprotnih vojaških skupin s politiko učinkovitega sodelovanja vseh evropskih držav, da bi ohranili in spodbujali mir.
Takšno sodelovanje med vsemi evropskimi državami, velikimi in majhnimi, ne glede na njihov socialni sistem, bi pripomoglo k temu, da Evropa ne bi bila občasno vlečena v uničujoče vojne, ki se v preteklem stoletju, glede na zgodovino evropskih držav, dogajajo. Zato je sovjetska vlada znova in znova opozorila francosko vlado in vlade Velike Britanije in Združenih držav na nevarnost, ki je povezana z nastankom vojaških blokov.
Na primer, sovjetska vlada je opozorila na to dejstvo v luči načrtov za oblikovanje tako imenovane evropske obrambne skupnosti, načrtov za oživitev nemškega militarizma z vsemi posledicami, ki so nevarne za mir v Evropi in zlasti za varnost sosedov zahodne Nemčije. Oblikovanje Evropske obrambne skupnosti predvideva ustanovitev zaprte vojaške skupine iz šestih evropskih držav, pod okriljem katere bi bila organizirana tako imenovana evropska vojska, ki jo sestavljajo oborožene sile Francije, Italije, Belgije, Nizozemske, Luksemburga in Zahodne Nemčije.
Glavna vloga v tej evropski vojski je dodeljena oboroženim silam Zahodne Nemčije pod vodstvom nacističnih generalov. To je v nasprotju z obveznostjo preprečevanja oživljanja nemškega militarizma, ki so ga prevzele Francija, Velika Britanija in Združene države, in s tem tudi Sovjetska zveza. Poleg tega potekajo načrti za ustanovitev več deset divizij zahodne Nemčije.

Znano je tudi, da vladajoči krogi Zahodne Nemčije v luči načrtov za ustanovitev Evropske vojske odkrito delajo na pospeševanju re-militarizacije Zahodne Nemčije in organiziranju vseh vrst rednih oboroženih sil; več ne menijo, da morajo skrivati ​​svoje agresivne cilje proti sosednjim državam. Zaradi tega so mirne evropske države, zlasti sosednje države Zahodne Nemčije, seveda zaskrbljene za svojo varnost zaradi grožnje, ki izhaja iz nemškega militarizma in vključitve Zahodne Nemčije v Evropsko obrambno skupnost.

Oživitev nemškega militarizma in oblikovanje vojaških blokov v Evropi ne prispevata le k miru, temveč tudi pripravljata podlago za novo vojno. Danes, bolj kot kdaj koli prej, morajo vse miroljubne države in predvsem velike sile usmeriti svoja prizadevanja, da bi preprečile novo vojno in zagotovile, da narodi Evrope, vključno z Nemci, ne bodo vključeni v to, nevarna za države. To je mogoče uspešno doseči, če se namesto nasprotnih vojaških blokov vzpostavi varnostni sistem, ki temelji na skupnih prizadevanjih vseh evropskih držav.
Hkrati bo vzpostavitev takšnega sistema kolektivne varnosti v Evropi prispevala k univerzalnemu miru. Zato ideja o kolektivni varnosti v Evropi prejema aktivno podporo številnih držav in velikih mednarodnih sil, zlasti po srečanju v Berlinu.
Ko je bil na srečanju v Berlinu proučen sovjetski predlog za sklenitev vseevropske pogodbe, so se pojavila nesoglasja, ki niso omogočila doseganja sporazuma. Vendar pa glede na pomembnost sklenitve ustreznega sporazuma o tako pomembnem vprašanju sovjetska vlada meni, da je primerno nadaljevati razpravo o tem predlogu.
V zvezi s preučevanjem sovjetskega predloga za zagotavljanje kolektivne varnosti v Evropi je bilo izraženo stališče, da je izključitev Združenih držav iz kolektivne pogodbe o varnosti v Evropi nezaželena. Glede na te okoliščine in ob upoštevanju sodelovanja Združenih držav v splošnem boju proti nacistični agresiji med drugo svetovno vojno in odgovornosti za povojno poravnavo v Evropi, ki jo Združene države nosijo skupaj s Sovjetsko zvezo, Francijo in Veliko Britanijo, ter stališče vlade Združene države na srečanju v Berlinu sovjetska vlada s svoje strani ne vidi ovir za ugodno reševanje vprašanja sodelovanja ZDA v Evropski pogodbi o kolektivni varnosti v Evropi. Tako bodo odpravljene težave, ki so se do zdaj pojavljale na poti dogovora o sistemu kolektivne varnosti v Evropi.
Pri proučevanju sovjetskega predloga za ustanovitev vseevropske pogodbe na srečanju v Berlinu se je zastavilo tudi vprašanje kraja in vloge Organizacije Severnoatlantske pogodbe v zvezi z vzpostavitvijo sistema kolektivne varnosti v Evropi. Predstavniki Francije, Velike Britanije in Združenih držav so trdili, da so bile Natove dejavnosti obrambne narave in niso bile usmerjene proti nobeni državi ali skupini držav. Podobne izjave so podali uradni predstavniki Francije in govorniki iz ZDA in Velike Britanije, saj se je srečanje v Berlinu končalo z razpravo o sovjetskem predlogu za vseevropski sistem kolektivne varnosti.

Stališče sovjetske vlade v zvezi s Severnoatlantsko pogodbo je dobro znano. Vlada ZSSR se ni strinjala in do danes se ne strinja z mnenjem o obrambni naravi pogodbe. Sovjetska vlada izhaja iz dejstva, da je Severnoatlantska pogodba zaprta zveza skupine držav in ne upošteva problema preprečevanja nove nemške grožnje. In ker od vseh velikih sil, ki pripadajo anti-Hitlerjevi koaliciji, samo Sovjetska zveza ni podpisala te pogodbe, Severnoatlantska pogodba ne more biti obravnavana kot agresivni pakt proti Sovjetski zvezi.
Glede na ustrezne pogoje je povsem očitno, da bi lahko Organizacija Severnoatlantske pogodbe izgubila svojo agresivno naravo, če bi vse države članice anti-Hitlerjeve koalicije bile del nje. Sovjetska vlada, ki jo vodijo nespremenljiva načela zunanje politike za ohranjanje miru in zmanjševanje napetosti v mednarodnih odnosih, izraža svojo pripravljenost, da skupaj z zadevnimi državami razišče možnost vstopa Sovjetske zveze v Nato.
Glede na dejstvo, da francoske vlade, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike izražajo željo po ublažitvi globalnih napetosti in spodbujanju miru, pričakujemo, da bodo podpirale ukrepe, ki bi privedli do tega, da bo Severnoatlantska pogodba postala resnično obrambna narava in da bodo temelj za nemške udeležbe v vojaških združenjih.
V tem primeru bi Organizacija Severnoatlantske pogodbe prenehala biti zaprto vojaško združenje držav; odprta bi bila za druge evropske države, ki bi skupaj z oblikovanjem učinkovitega sistema kolektivne varnosti v Evropi predstavljale pomembno orodje za krepitev splošnega miru. Sovjetska vlada verjame, da je rešitev vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi s tem, mogoče doseči na zadovoljstvo vseh zadevnih držav in pomagala vzpostaviti trajnejši mir in večjo varnost za vse ljudi.

Oglejte si video: Subaru - Evolution 1954 - 2018 (November 2019).

Loading...

Priljubljene Kategorije